Category Archives: Direktni marketing

ZAKON O ZDRAVILIH – Izdaja zdravil preko medmrežja (126. člen)

Zdravila, ki se ne izdajajo na podlagi zdravniškega ali veterinarskega recepta, se smejo z dovoljenjem ministra, izdajati prek medmrežja.
Izdaja zdravila prek medmrežja je prodaja zdravila na drobno, vključno z ustrezno in strokovno neodvisno podporo s svetovanjem o uporabi zdravila in transportom ter vročitvijo zdravila, ki zagotavljata kakovost in varnost uporabe zdravila.

Izdaja zdravil prek medmrežja se opravlja v lekarnah in specializiranih prodajalnah za zdravila. V specializiranih prodajalnah se izdajajo prek medmrežja le zdravila, ki se lahko prodajajo v specializiranih prodajalnah za zdravila.

Lekarna ali specializirana prodajalna za zdravila mora za opravljanje izdajanja zdravil prek medmrežja izpolnjevati naslednje pogoje:
–    Ima urejeno medmrežno prodajo v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in varstvo potrošnikov glede prodaje prek medmrežja,
–    Zagotavlja varnost pri ustvarjanju, pošiljanju, prejemanju, shranjevanju ali drugi obdelavi podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov,
–    Zagotavlja sistem kakovosti, ki smiselno upošteva načela in smernice dobre distribucijske prakse za zdravila glede sledljivosti, transporta in dostave zdravil na mesto vročanja,
–    Zagotavlja strokovno svetovanje o posameznem zdravilu.
–    Lekarna ali specializirana prodajalna za zdravila na svoji spletni strani uporablja skupni logotip, ki ga določi Evropska komisija na podlagi Direktive 2011/62/EU, in vključuje varno povezavo na seznam ponudnikov izdaje zdravil prek medmrežja pri ministrstvu, pristojnem za zdravje. Skupni logotip se navede na vsaki strani spletnega mesta lekarne ali specializirane prodajalne za zdravila.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, vzpostavi spletno mesto, ki vsebuje informacije o:
–    Nacionalni zakonodaji, ki ureja izdajo zdravil prek medmrežja,
–    Skupnem logotipu iz prejšnjega odstavka,
–    Seznamu ponudnikov izdaje zdravil prek medmrežja in njihovih spletnih naslovih,
–    Tveganjih, povezanih z zdravili, ki se javnosti nezakonito prodajajo prek medmrežja,
–    Povezavi na spletno stran EMA, ki vsebuje informacijo o veljavni zakonodaji Evropske unije o ponarejenih zdravilih in povezavo do spletnih strani pristojnih organov držav članic glede informacij iz prve, druge, tretje in četrte alineje tega odstavka.

Spletno mesto ponudnika izdaje zdravil prek medmrežja vsebuje naslednje podatke:
–    Ime in sedež lekarne z navedbo organizacijske enote, v kateri se izdaja zdravila prek medmrežja ali specializirane prodajalne za zdravila, ki opravlja izdajo zdravila prek medmrežja,
–    Odgovorno osebo za izdajo zdravil prek medmrežja,
–    Kontaktne podatke ministrstva, pristojnega za zdravje,
–    Povezavo na spletno mesto ministrstva, pristojnega za zdravje, iz sedemnajstega odstavka tega člena.

Več informacij v priloženi izdaji T-informacij Trgovinske zbornice Slovenije.

Občni zbor ZDM – 31. 3. 2014

Vabljeni na občni zbor ZDM, ki bo v ponedeljek, 31. 3. 2014 ob 15. uri v prostorih Studia Moderne na Litostrojski 52 v Ljubljani.
Točke občnega zbora so:

  • pregled finančnega stanja in poslovnega poročila ZDM za leto 2013
  • Načrti za leto 2014
  • Predlog spremembe članarine

Prosimo vas, da potrdite vaše udeležbo preko emaila info@zdms.org ali preko telefona 041 797 307.

Mnenje Informacijske pooblaščenke – Varstvo osebnih podatkov: pridobivanje soglasja potrošnikov v izvajanje segmentiranega trženja s strani članov kluba zvestobe

Podjetje je podalo na Informacijsko pooblaščenko (IP) zaprosilo za mnenje glede pridobivanja soglasja za izvajanje segmentiranega trženja s strani članov kluba zvestobe. V nadaljevanju navajamo odgovor IP v celoti.

»Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov je določena v 8. členu ZVOP-1. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pri tem pa je treba upoštevati, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebnih podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Za zasebni sektor, kamor spadajo tudi trgovska podjetja, je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov konkretneje opredeljena v 10. členu ZVOP-1. Po določbi prvega odstavka 10. člena ZVOP-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če tako določa zakon, ali če je posameznik v to privolil. Zakonodajalec je namreč v skladu s svobodo gospodarske pobude in podjetništva v ZVOP-1 določil, da lahko zasebni sektor svobodno odloča o tem, katere osebne podatke bo zahteval od posameznika kot pogoj za sklenitev določenega pravnega posla z njim, v kolikor ni obseg potrebnih osebnih podatkov za posamezen posel zakonsko določen. Vsak poslovni subjekt sam določa pogoje poslovanja za imetnike svoje kartice zvestobe, vendar pa pri tem ne more zaobiti temeljnih načel obdelave osebnih podatkov – načela poštenosti, zakonitosti in sorazmernosti.

Privolitev posameznika je torej edina pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v primeru članov kluba zvestobe. Zaradi tega je ustrezna informiranost posameznika, na podlagi česar šele lahko poda svojo privolitev kot prostovoljno izjavo volje v obdelavo določenih osebnih podatkov za določene namene, bistvena pri presoji zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Posameznikova privolitev namreč v primerih članov kluba zvestobe za trgovca pomeni pravno podlago za obdelavo njihovih osebnih podatkov. Na zakonit in pošten način pridobljena privolitev posameznika pa je bistvenega pomena za ugotavljanje odgovornosti glede morebitnih kršitev zakonitosti obdelave osebnih podatkov.

Načelo poštene obdelave osebnih podatkov je neke vrste generalna klavzula, ki zahteva dobroverno in predvsem nezavajajoče ravnanje tistih, ki obdelujejo osebne podatke. To načelo na primer zahteva, da se v primeru zbiranja osebnih podatkov na podlagi privolitve namena obdelave osebnih podatkov ne sme navesti nejasno ali tako, da ga je mogoče preširoko razlagati. Na takšen način se lahko posameznika zavede, da poda osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov v zmotnem prepričanju. O pošteni obdelavi osebnih podatkov tako vsekakor ne moremo govoriti v primeru, da upravljavec posameznika o namenu obdelave njegovih osebnih podatkov obvesti le v sklopu svojih splošnih pogojev, ki so napisana v neverjetno drobnem tisku oziroma celo na povsem ločenem papirju ali celo mediju. Zaradi navedenega Pooblaščenec meni, da je treba za zagotovitev poštene obdelave osebnih podatkov vsaj informacije, ki jih določa prvi odstavek 19. člen ZVOP-1 (podatki o upravljavcu in namenu obdelave osebnih podatkov) posamezniku predstaviti na enostavno dosegljiv način, nedvoumno in v primerni velikosti tiska (slednje velja še posebej pri pridobivanju soglasja s strani upokojencev za namene včlanitve v klub Senior).

Drugi odstavek 72. člena ZVOP-1, ki določa pogoje za izvajanje segmentiranega trženja določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov neposredno trženje na podlagi drugih podatkov kot so le kontaktni podatki, izvaja zgolj na podlagi izrecne in praviloma pisne privolitve posameznika. Posamezniki morajo imeti torej v primeru segmentiranega trženja možnost izrecno soglašati v tako obdelavo osebnih podatkov. Pooblaščenec zato meni, da bi morali kot upravljavec osebnih podatkov, ki osebne podatke pridobivate in nadalje obdelujete na pošten način, posameznike o segmentiranem trženju, kot specifičnemu namenu obdelave osebnih podatkov, obveščati izrecno, kar pomeni, da bi morali njihove privolitve v obdelavo osebnih podatkov za ta namen pridobivati ločeno.«

Vir: Spletna stran IP, februar 2014.

Golden Dove Award: tekmovanje v direktnem marketingu

DIMA logo horizontalMadžarsko združenje za direktni in interaktivni marketing organizira tekmovanje v direktnem marketingu. Poleg domačih projektov na tekmovanje vabijo tudi mednarodna dela. Zmagovalci pa bodo avtomatsko sodelovali tudi v drugem krogu svetovnega tekmovanja ECHO. Projekte, ki so potekali od 1.1.2012 do 15.6.2013 lahko prijavite do 27. septembra, potegujete pa se v naslednjih kategorijah:
–    Najbolj inovativna kampanija
–    Najbolj kreativna kampanija
–    Najbolj učinkovita kampanija
–    Najboljša direktna pošta
–    Najboljša mobilna rešitev.

V žiriji sodelujejo znani predstavniki madžarskih in srednjeevropskih marketinških strokovnjakov.
Več informacij na:
Lívia Benkő –Secretary general of DIMA Hungary
1138 Budapest, Madarász Viktor u. 47-49.
Tel: +36 1-413-6397
Mob: +36 30-432-2315
Fax: +36 1-342-0536
Email: benko.livia@dimsz.hu
http://goldendove.hu/?lang=en
www.facebook.com/dmszovetseg
www.twitter.com/DIMA_HU

V letu 2012 poslanih več kot 1,8 milijarde SMS-sporočil

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija smo v Sloveniji veliki uporabniki SMS-sporočil. Število poslanih SMS sporočil se je glede na leto 2011 povečalo za 22 %, število poslanih MMS-sporočil pa za 23%.

Beležimo tudi več naročnikov mobilnih omrežjih. Naročnikov je bilo ob koncu 4. Četrtletja 2012 nekaj več kot 1.609.000 kar je za 4% več kot ob koncu enakega obdobja 2011. Od tega je bilo 73% zasebnih naročnikov.

Povečalo se je tudi število priključkov za dostop do interneta. Ob koncu 4. Četrtletja 2012 se je za dostop do interneta uporabljalo več kot 517.00 širokopasovnih priključkov. Od tega 85% so gospodinjstva. Več kot polovica je bilo xDSL priključkov. Ob koncu 4. Četrtletja 2012 je bilo v Sloveniji za 4% več širokopasovnih priključkov za dostop do interneta kot v enakem obdobju leta 2011.

 

Vir: SURS

BREZPLAČNE DELAVNICE BIZI.SI

Dragi partnerji in prijatelji,

bizi organizira svoj prvi slovenski roadshow – brezplačne podjetniške delavnice za vse radovedne, željne novih znanj in nasvetov kako postati boljši, uspešnejši ali pa zgolj spoznati nove ljudi.

Za več informacij in prijave obiščite spletno stran: http://www.bizi.si/novice-o-bizi-si/brezplacne-delavnice-preverite-kdaj-smo-v-vasem-kraju-6/

Vabimo vas, da se jih udeležite na eni izmed lokacij:

Mesto Datum Lokacija
Kranj

18.3.2013

Dspot d.o.o., Stritarjeva 6a
Novo mesto

20.3.2013

Podbevškova 17 (Telekomova stavba)
Maribor

25.3.2013

Titova 38 (Telekomova stavba)
Murska Sobota

27.3.2013

Bakovska ulica 27, stavba 1 (Telekomova stavba)
Koper

3.4.2013

Kolodvorska 9 (Telekomova stavba)
Nova Gorica

8.4.2013

Cesta 25. junija 1p (Telekomova stavba)

Piškotki za zajtrk.

Z velikim navdušenjem vam sporočamo nov termin našega jutranjega druženja z Jeleno Burnik iz pisarne Informacijskega pooblaščenca.

Tema bo, kot smo obljubili že v oktobru, nova EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Ta bo zahtevala, da mora uporabnik privoliti v piškotek, ki mu ga namesti spletna stran.

Kako to implementirati v praksi? Katere so izjeme? Kaj sploh še preostane tisim, ki ste prisotni na internetu?

To in casino gaming še več bomo obdelali skupaj z našo gostjo.

Dobimo se še ta teden v četrtek 15.11. ob 8.30, Ošterija Pr’Noni (stavba Copia na Viču).

Zajtrk je brezplačen in traja največ dve uri. Prosimo, da potrdite vašo udeležbo do vključno srede, 14.11., na e-mail info@zdms.org ali telefon 01/ 7090 777.

Veselimo se vaše družbe in vas lepo pozdravljamo!

Sporočilo Informacijskega pooblaščenca ob Svetovnem dnevu pravice vedeti in predstavitev zloženke “Podatki – neusahljivi viri poslovnih idej!”

28. septembra 2002 so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet) in ta dan izbrale za Svetovni dan pravice vedeti.

Pravica vedeti izhaja iz ustavno varovane človekove pravice svobode izražanja, ki med drugim zajema pravico zbiranja, sprejemanja in širjenja vesti in mnenj ter pravico do informacij javnega značaja.

Ob svetovnem dnevu pravice vedeti organizacije javnega in nevladnega sektorja, ki se ukvarjajo s tem področjem, opozarjajo na pomembnost transparentnosti in odgovornosti delovanja javnega sektorja ter zagotavljanja pogojev za bolj učinkovito participacijo državljanov pri odločanju o skupnih zadevah.

Tudi Pooblaščenec že osem let od ustanovitve s svojim delom opozarja na pomembnost pravice vedeti in pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Žal je mnogo organov širšega javnega sektorja, ki jim Zakon o dostopu do informacij javnega značaja nalaga obveznost zagotavljanja dostopa do dokumentov, še vedno neodzivnih ali neupravičeno zavračajo zahteve prosilcev po dostopu do dokumentov. Kljub temu, da je svetovna raziskava pokazala, da ima Slovenija enega najkvalitetnejših zakonov na področju dostopa do informacij javnega značaja z močnimi pritožbenimi mehanizmi, je druga raziskava izpostavila, da praksa dostopa do informacij v Sloveniji vseeno še ni tako učinkovita, kot bi bila lahko. Problem je namreč v slabi praksi nekaterih organov, ki ne odgovarjajo na zahteve prosilcev, se izmikajo odločanju ali zavračajo dostop do dokumentov iz razlogov, ki jih zakon sploh ne predvideva. Poleg tega je Pooblaščenec že ob mnogih priložnostih izpostavil problem, da družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost prevladujoč vpliv, niso zavezane k enaki stopnji transparentnosti svojih dokumentov. Pooblaščenec meni, da takšne gospodarske družbe, ki jih vse pogosteje ustanavljajo subjekti javnega prava, poslujejo z javnim denarjem in/ali pod vplivom javne oblasti, zato bi morala biti njihova odgovornost do javnosti toliko večja. Za enkrat posluha za spremembo zakonodaje ne s prejšnje ne s te vlade še ni bilo.

Ob Svetovnem dnevu pravice vedeti si Pooblaščenec tako želi, da bi v praksi še bolj zaživelo pravilo, da morajo biti dokumenti javnega sektorja prosto dostopni kot pravilo, dostop do dokumentov pa se lahko zavrne le izjemoma. Navedeno se veliko bolj učinkovito doseže z aktivno oziroma proaktivno objavo informacij na internetu – organi na ta način namreč zelo pozitivno prispevajo k izboljšanju transparentnosti svojega dela.

V Evropi pa je poleg zahtev po proaktivni objavi vedno večje količine dokumentov vedno bolj razširjen tudi institut t.i. ponovne uporabe informacij javnega značaja, za katero je spletna objava informacij (predvsem v digitalnih in strojno berljivih formatih) še toliko pomembnejša. Podatki javnega sektorja, ki jih zasebni sektor pridobi, obdela in obogati, lahko namreč služijo kot surovina za ustvarjanje različnih proizvodov in storitev, predvsem na digitalnem trgu različnih aplikacij. Organi javnega sektorja pa še vedno ne vidijo makro ekonomskih učinkov ponovne uporabe (zaposlovanje v zasebnem sektorju in večji davčni prihodki) in žal gledajo le na svoje mikro okolje.

V zvezi s ponovno uporabo informacij javnega značaja je Pooblaščenec pripravil zloženko z naslovom “Podatki – neusahljivi viri poslovnih idej!”, ki jo prvič predstavljamo prav ob Svetovnem dnevu pravice vedeti. Z zloženko želi Pooblaščenec, tudi kot partner v projektu LAPSI (Legal Aspects of Public Sector Information), opozoriti na velik potencial ponovne uporabe informacij in pokazati, da obstaja v Evropi živahen trg s takšnimi informacijami. V zgibanki prikazujemo različne primere ponovne uporabe (npr. vremenskih, prometnih, nepremičninskih, finančnih in podobnih podatkov) in izpostavljamo trende, ki so zavladali na tem področju.

Zaradi tesne vezi med uporabo tehnologije in digitalizacijo ter pravico do dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja, pa si Pooblaščenec želi, da bi v prihodnosti namenili večjo pozornost pametnemu upravljanju z elektronskimi dokumenti ter njihovi objavi na svetovnem spletu. Klasični načini pridobivanja dokumentov od organov javnega sektorja namreč kmalu ne bodo več zadostni, proaktivna objava informacij in vzpostavljanje podatkovnih portalov pa bo postajala vse pomembnejša za zagotavljanje informiranosti ljudi in ponujanje podatkov javnega sektorja za ponovno uporabo.

Zloženko si lahko neposredno ogledate tukaj.

Nataša Pirc Musar,
informacijska pooblaščenka

Vse o digitalnem marketingu na DDM15

V četrtek 20. 9. 2012 se je v dvorani Pošte Slovenije odvijal že 15. Dan direktnega marketinga, na katerem smo izvedeli veliko zanimivega in koristnega o digitalnem marketingu. Udeležence je ogrel Mitja Jereb iz TSmedie s predavanjem o ključnih digitalnih komunikacijskih kanalih, njihovem povezovanju in pomenu testiranja. Izvedeli smo s čim vse se Telekom ukvarja, kakšen je njihov način dela in možnosti, ki jih ponujajo ostalim podjetjem.

Misel o testiranju je nadaljeval mag. Simon Meglič iz podjetja ePrvak d.o.o., ki je poudaril, da mora biti spletna stran zgrajena v skladu s konvencijami spletnih strani, ki so se jih uporabniki navadili, poleg tega pa mora biti pripravljena tako, da je uporabnikom prijazna za uporabo in se na njej znajdejo. Zato je prav, da spletno stran testirate in o njej povprašate uporabnika.

Njegov kolega Tomaž Erjavec iz Oculus d.o.o. je prestavil enega izmed načinov testiranja spletnih strani imenovane Eye tracking, ki je uporabna tudi za raziskave učinkovitosti oglasov, direktne pošte, embalaže ter postavitve prodajnih polic. Z Eye trackingom lahko ugotovimo napake pri naši komunikaciji z uporabniki in si bistveno izboljšamo končni rezultat do katerega jih želimo pripreljati.

V nadaljevanju je Matjaž Butara iz Iprom d.o.o. je udeležence poučil o skrivnostih uspešnega spletnega komuniciranja.

Iz Urada informacijske pooblaščenke se nam je pridružila Jelena Burnik in predstavila novosti evropske direktive glede uporabe piškotkov na spletu po kateri bo izvajalcem spletnih strani oteškočena neomejena uporaba piškotkov za namen pridobivanja osebnih podatkov. Pri tem pa bosta dve izjemi: piškotki, ki so nujni za prenos sporočila in taki, ki so nujni za izvedbo storitve, ki jo je zahteval uporabnik.

Kdo je gospodar družabnih omrežji je predstavil Domen Savič iz podjetja 5 do 9 d.o.o. Pravi gospodar družabnih omrežij pretehta, če je prisotnost na njih res smotrna za izdelek ali storitev njihovega podjetja. Poleg tega pa izvaja meritve in ima ekipo, ki kvalitetno skrbi za komuniciranje. Kristjan Pinosa iz podjetja Mobinia d.o.o. je predstavil pozitivne učinke viralne promocije, ki prav tako cilja na množico ljudi.

Za konec nam je še Daša Perko predstavila praktični primer podjetja Sportine d.o.o., ki posveča posebno pozornost svojim kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni klub. Ti so deležni članskih popustov in akcij, Sportina pa jih o tem redno obvešča preko SMS sporočil in e-pošte. Taka komunikacija se je izkazala za zelo uspešno, saj je bil 30-krat večji odziv na člansko bazo kot na objavo v časopisu. Seveda pa se tudi Sportina sooča z izzivi in posebnostmi trgov, ki se razlikujejo med posameznimi državami v katerih so prisotni.

Združenje za direktni marketing se vsem udeležencem in predavateljem zahvaljuje za sodelovanje. Pripravljamo pa že naslednji ZDM zajtrk z gostjo Jeleno Burnik iz Urada informacijske pooblaščenke. O točnem terminu dogodka boste obveščeni na spletni strani Združenja za direktni marketing.

ZDM zajtrk: komercialni mailingi so uporabni

Danes zjutraj smo se ponovno srečali na zajtrku Združenja za direktni marketing. Gostja je bila tokrat Petra Podlipnik Pelcar skrbnica produktov na TSmedia.

Debata ob kavi, rogljičkih in dobri družbi je bila izjemno živa. Petra je predstavila produkt komercialne elektronske pošte, ki jo nudi TSmedia. Gre za storitev pošiljanja vaše vsebine na naslove za katere skrbijo v TS media. Po predstavitvi samega produkta se je debata nadaljevala do končne ugotovitve, da je poleg kakovosti podatkov o naslovnikih izjemno pomembna skrb za ažuriranje in vzdrževanje baze. V TSmedia za to redno skrbijo in osvežijo baze po vsakokratni akciji. Za pošiljanje imajo vsa dovoljenja naslovnikov, tako da ni skrbi, da bi zaradi tega imeli probleme z državnimi organi, ki skrbijo za varovanje osebnih podatkov.

Petro smo povprašali tudi o novi Siol televiziji a je ostala skrivnostna in nam z nasmehom zaupala, da za prenose Lige prvakov največji navdušenci nikakor ne bomo prikrajšani.

Zajtrk se je tako ponovno izkazal za odlično priložnost za strokovno izpopolnjevanje in druženje, enotno mnenje pa je bilo, da se kmalu spet vidimo.