Po dogovoru smo Informacijski pooblaščenki poslali pred prvomajskimi počitnicami seznam piškotkov, za katere menimo, da jih morajo upoštevati kot izjeme, za katere ni potrebna eksplicitna privolitev uporabnikov (analitični piškotki – GA, Gemius…, social piškotki); na predlog še nismo dobili odgovora od pooblaščenke.

Dogovorili smo se, da 29. maja SOZ organizira zajtrk za člane SOZ in pristopnike MOSS, ki se ga bodo udeležili predstavniki IP-RS.

PRIPOROČILO ZA NAPREJ

-       glede na zagotovila Informacijske pooblaščenke, da se bo praksa glede sprejemanja soglasij za piškotke v Sloveniji po 15.6. šele začela vzpostavljati, še vedno predlagamo fazno implementacijo rešitve, kot smo jo predstavili na seji pristopnikov MOSS. Odločitev mora sicer sprejeti vsak pristopnik posebej, vendar se mnenje  večine pristopnikov nagiba k temu, da do 15.6. na svojih spletiščih implementirajo rešitev tipa >implied consent< ne pa tudi striktnega opt-in, kakršnega v smernicah določa Informacijska pooblaščenka. Gre za rešitev tipa >Ta stran uporablja piškotke. S tem ko uporabljate to stran, se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.  V redu. Več…<

-       Za pristopnike, ki se bodo odločili za zgoraj predlagano implementacijo, bomo do konca maja poslali:
1. predlog teksta za opozorilo, ki se pokaže na spletnem mestu, ko ga prvič nekdo obišče

2. standarden tekst za podstran, na katero bo uporabnik prišel, ko bo kliknil >več< v opozorilu.

TRI FAZE IMPLEMENTACIJE ZEKOM-1
Prva faza:

*         Popis piškotkov, ki se obiskovalcu spletnega mesta shranijo na računalnik oziroma drugo komunikacijsko napravo.
Druga faza:

*         Poudarek bo na piškotkih tretjih oseb, ki se uporabljajo pri prikazovanju ciljanih oglasov z oglasnih strežnikov, ki niso v upravljanju izdajatelja medija.

*         Razdelitev piškotkov v skupine glede na namen uporabe (nujno potrebni, dodatne funkcionalnosti kot so recimo analitični piškotki, ciljanje/oglaševalski).

*         Piškotke tretjih, ki se spreminjajo sproti, popišemo po skupinah (po vzoru BBC).
Tretja faza

*         Izvede se široka kampanja obveščanja obiskovalcev o samih piškotkih – čemu so namenjeni, kako jih lastniki spletnih strani uporabljajo, kakšne podatke vsebujejo, kakšne so prednosti in slabosti njihove uporabe. Obvešča se tudi o možnostih uporabe nastavitev v samem brskalniku.

*         Dejanska implementacija na spletnih straneh:

o   privzeto se zapišejo vsi piškotki;

o   obvestilo je umeščeno pod glavni meni / izpostavljeno v glavi spletne strani / umeščeno v nogi spletne strani;

o   Na podstrani je razlaga zakona in priporočila IP-RS ter navodila za izključevanje piškotkov s pomočjo brskalnika in posebna navodila za izključitev piškotkov tretjih strank (oglaševalske mreže) pri teh tretjih strankah.

Vir: MOSS

Beležimo tudi več naročnikov mobilnih omrežjih. Naročnikov je bilo ob koncu 4. Četrtletja 2012 nekaj več kot 1.609.000 kar je za 4% več kot ob koncu enakega obdobja 2011. Od tega je bilo 73% zasebnih naročnikov.

Povečalo se je tudi število priključkov za dostop do interneta. Ob koncu 4. Četrtletja 2012 se je za dostop do interneta uporabljalo več kot 517.00 širokopasovnih priključkov. Od tega 85% so gospodinjstva. Več kot polovica je bilo xDSL priključkov. Ob koncu 4. Četrtletja 2012 je bilo v Sloveniji za 4% več širokopasovnih priključkov za dostop do interneta kot v enakem obdobju leta 2011.

Vir: SURS

Vsaka zmagovalna marketinška kampanja ima nekaj skupnega – timsko delo. Ameriško združenje a neposredno trženje DMA International ECHO nagrajuje timsko delo z Ultimate Team Award. Prijavite vašo marketinško akcijo in postanite zmagovalna ekipa!

Prijave zbirajo do 3. maja. Več o nagradnem natečaju: http://www.ultimateteamaward.com/app/do/info/Code

Vir: 2013 DMA ECHO Awards

bizi organizira svoj prvi slovenski roadshow – brezplačne podjetniške delavnice za vse radovedne, željne novih znanj in nasvetov kako postati boljši, uspešnejši ali pa zgolj spoznati nove ljudi.

Za več informacij in prijave obiščite spletno stran: http://www.bizi.si/novice-o-bizi-si/brezplacne-delavnice-preverite-kdaj-smo-v-vasem-kraju-6/

Vabimo vas, da se jih udeležite na eni izmed lokacij:

Tema bo, kot smo obljubili že v oktobru, nova EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Ta bo zahtevala, da mora uporabnik privoliti v piškotek, ki mu ga namesti spletna stran.

Kako to implementirati v praksi? Katere so izjeme? Kaj sploh še preostane tisim, ki ste prisotni na internetu?

To in še več bomo obdelali skupaj z našo gostjo.

Dobimo se še ta teden v četrtek 15.11. ob 8.30, Ošterija Pr’Noni (stavba Copia na Viču).

Zajtrk je brezplačen in traja največ dve uri. Prosimo, da potrdite vašo udeležbo do vključno srede, 14.11., na e-mail info@zdms.org ali telefon 01/ 7090 777.

Veselimo se vaše družbe in vas lepo pozdravljamo!

Pravica vedeti izhaja iz ustavno varovane človekove pravice svobode izražanja, ki med drugim zajema pravico zbiranja, sprejemanja in širjenja vesti in mnenj ter pravico do informacij javnega značaja.

Ob svetovnem dnevu pravice vedeti organizacije javnega in nevladnega sektorja, ki se ukvarjajo s tem področjem, opozarjajo na pomembnost transparentnosti in odgovornosti delovanja javnega sektorja ter zagotavljanja pogojev za bolj učinkovito participacijo državljanov pri odločanju o skupnih zadevah.

Tudi Pooblaščenec že osem let od ustanovitve s svojim delom opozarja na pomembnost pravice vedeti in pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Žal je mnogo organov širšega javnega sektorja, ki jim Zakon o dostopu do informacij javnega značaja nalaga obveznost zagotavljanja dostopa do dokumentov, še vedno neodzivnih ali neupravičeno zavračajo zahteve prosilcev po dostopu do dokumentov. Kljub temu, da je svetovna raziskava pokazala, da ima Slovenija enega najkvalitetnejših zakonov na področju dostopa do informacij javnega značaja z močnimi pritožbenimi mehanizmi, je druga raziskava izpostavila, da praksa dostopa do informacij v Sloveniji vseeno še ni tako učinkovita, kot bi bila lahko. Problem je namreč v slabi praksi nekaterih organov, ki ne odgovarjajo na zahteve prosilcev, se izmikajo odločanju ali zavračajo dostop do dokumentov iz razlogov, ki jih zakon sploh ne predvideva. Poleg tega je Pooblaščenec že ob mnogih priložnostih izpostavil problem, da družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost prevladujoč vpliv, niso zavezane k enaki stopnji transparentnosti svojih dokumentov. Pooblaščenec meni, da takšne gospodarske družbe, ki jih vse pogosteje ustanavljajo subjekti javnega prava, poslujejo z javnim denarjem in/ali pod vplivom javne oblasti, zato bi morala biti njihova odgovornost do javnosti toliko večja. Za enkrat posluha za spremembo zakonodaje ne s prejšnje ne s te vlade še ni bilo.

Ob Svetovnem dnevu pravice vedeti si Pooblaščenec tako želi, da bi v praksi še bolj zaživelo pravilo, da morajo biti dokumenti javnega sektorja prosto dostopni kot pravilo, dostop do dokumentov pa se lahko zavrne le izjemoma. Navedeno se veliko bolj učinkovito doseže z aktivno oziroma proaktivno objavo informacij na internetu – organi na ta način namreč zelo pozitivno prispevajo k izboljšanju transparentnosti svojega dela.

V Evropi pa je poleg zahtev po proaktivni objavi vedno večje količine dokumentov vedno bolj razširjen tudi institut t.i. ponovne uporabe informacij javnega značaja, za katero je spletna objava informacij (predvsem v digitalnih in strojno berljivih formatih) še toliko pomembnejša. Podatki javnega sektorja, ki jih zasebni sektor pridobi, obdela in obogati, lahko namreč služijo kot surovina za ustvarjanje različnih proizvodov in storitev, predvsem na digitalnem trgu različnih aplikacij. Organi javnega sektorja pa še vedno ne vidijo makro ekonomskih učinkov ponovne uporabe (zaposlovanje v zasebnem sektorju in večji davčni prihodki) in žal gledajo le na svoje mikro okolje.

V zvezi s ponovno uporabo informacij javnega značaja je Pooblaščenec pripravil zloženko z naslovom “Podatki – neusahljivi viri poslovnih idej!”, ki jo prvič predstavljamo prav ob Svetovnem dnevu pravice vedeti. Z zloženko želi Pooblaščenec, tudi kot partner v projektu LAPSI (Legal Aspects of Public Sector Information), opozoriti na velik potencial ponovne uporabe informacij in pokazati, da obstaja v Evropi živahen trg s takšnimi informacijami. V zgibanki prikazujemo različne primere ponovne uporabe (npr. vremenskih, prometnih, nepremičninskih, finančnih in podobnih podatkov) in izpostavljamo trende, ki so zavladali na tem področju.

Zaradi tesne vezi med uporabo tehnologije in digitalizacijo ter pravico do dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja, pa si Pooblaščenec želi, da bi v prihodnosti namenili večjo pozornost pametnemu upravljanju z elektronskimi dokumenti ter njihovi objavi na svetovnem spletu. Klasični načini pridobivanja dokumentov od organov javnega sektorja namreč kmalu ne bodo več zadostni, proaktivna objava informacij in vzpostavljanje podatkovnih portalov pa bo postajala vse pomembnejša za zagotavljanje informiranosti ljudi in ponujanje podatkov javnega sektorja za ponovno uporabo.

Zloženko si lahko neposredno ogledate tukaj.

Nataša Pirc Musar,
informacijska pooblaščenka

Misel o testiranju je nadaljeval mag. Simon Meglič iz podjetja ePrvak d.o.o., ki je poudaril, da mora biti spletna stran zgrajena v skladu s konvencijami spletnih strani, ki so se jih uporabniki navadili, poleg tega pa mora biti pripravljena tako, da je uporabnikom prijazna za uporabo in se na njej znajdejo. Zato je prav, da spletno stran testirate in o njej povprašate uporabnika.

Njegov kolega Tomaž Erjavec iz Oculus d.o.o. je prestavil enega izmed načinov testiranja spletnih strani imenovane Eye tracking, ki je uporabna tudi za raziskave učinkovitosti oglasov, direktne pošte, embalaže ter postavitve prodajnih polic. Z Eye trackingom lahko ugotovimo napake pri naši komunikaciji z uporabniki in si bistveno izboljšamo končni rezultat do katerega jih želimo pripreljati.

V nadaljevanju je Matjaž Butara iz Iprom d.o.o. je udeležence poučil o skrivnostih uspešnega spletnega komuniciranja.

Iz Urada informacijske pooblaščenke se nam je pridružila Jelena Burnik in predstavila novosti evropske direktive glede uporabe piškotkov na spletu po kateri bo izvajalcem spletnih strani oteškočena neomejena uporaba piškotkov za namen pridobivanja osebnih podatkov. Pri tem pa bosta dve izjemi: piškotki, ki so nujni za prenos sporočila in taki, ki so nujni za izvedbo storitve, ki jo je zahteval uporabnik.

Kdo je gospodar družabnih omrežji je predstavil Domen Savič iz podjetja 5 do 9 d.o.o. Pravi gospodar družabnih omrežij pretehta, če je prisotnost na njih res smotrna za izdelek ali storitev njihovega podjetja. Poleg tega pa izvaja meritve in ima ekipo, ki kvalitetno skrbi za komuniciranje. Kristjan Pinosa iz podjetja Mobinia d.o.o. je predstavil pozitivne učinke viralne promocije, ki prav tako cilja na množico ljudi.

Za konec nam je še Daša Perko predstavila praktični primer podjetja Sportine d.o.o., ki posveča posebno pozornost svojim kupcem, ki so včlanjeni v lojalnostni klub. Ti so deležni članskih popustov in akcij, Sportina pa jih o tem redno obvešča preko SMS sporočil in e-pošte. Taka komunikacija se je izkazala za zelo uspešno, saj je bil 30-krat večji odziv na člansko bazo kot na objavo v časopisu. Seveda pa se tudi Sportina sooča z izzivi in posebnostmi trgov, ki se razlikujejo med posameznimi državami v katerih so prisotni.

Združenje za direktni marketing se vsem udeležencem in predavateljem zahvaljuje za sodelovanje. Pripravljamo pa že naslednji ZDM zajtrk z gostjo Jeleno Burnik iz Urada informacijske pooblaščenke. O točnem terminu dogodka boste obveščeni na spletni strani Združenja za direktni marketing.

Debata ob kavi, rogljičkih in dobri družbi je bila izjemno živa. Petra je predstavila produkt komercialne elektronske pošte, ki jo nudi TSmedia. Gre za storitev pošiljanja vaše vsebine na naslove za katere skrbijo v TS media. Po predstavitvi samega produkta se je debata nadaljevala do končne ugotovitve, da je poleg kakovosti podatkov o naslovnikih izjemno pomembna skrb za ažuriranje in vzdrževanje baze. V TSmedia za to redno skrbijo in osvežijo baze po vsakokratni akciji. Za pošiljanje imajo vsa dovoljenja naslovnikov, tako da ni skrbi, da bi zaradi tega imeli probleme z državnimi organi, ki skrbijo za varovanje osebnih podatkov.

Petro smo povprašali tudi o novi Siol televiziji a je ostala skrivnostna in nam z nasmehom zaupala, da za prenose Lige prvakov največji navdušenci nikakor ne bomo prikrajšani.

Zajtrk se je tako ponovno izkazal za odlično priložnost za strokovno izpopolnjevanje in druženje, enotno mnenje pa je bilo, da se kmalu spet vidimo.

Vabimo vas v družbo članov Združenja za direktni marketing in posebne gostje, Petre Podlipnik Pelcar, skrbnica produktov v TSmedia.

Z nami bo delila bogate izkušnje o tem, kako uspešno pripraviti akcijo komercialnega mailinga in kako jo vključiti v ostale trženjske aktivnosti podjetja.

Debata bo gotovo zanimiva in prijetna, več pa boste izvedeli tudi o Dnevu Direktnega Marketinga 15, ki ga bomo izvedli 20. septembra.

Zajtrk je brezplačen in traja največ dve uri. Prosimo, da potrdite vašo udeležbo do vključno torka, na e-mail info@zdms.org ali telefon 01/ 7090 777.

Veselimo se vaše družbe in vas lepo pozdravljamo!

Vir: MM, september; adotas.com