S prihodom novih in vedno bolj sofisticiranih informacijskih tehnologij se je povečala tudi debata kako zaščititi zasebnost potrošnikov in kako vzpostaviti zakone na področju varovanja osebnih podatkov v skoraj neomejenem okolju interneta.
Začelo se je na ravni EU, ko sta se združili podjetji Google/Doubleclick januarja 2008. Inšpektor za varstvo podatkov v EU je zato raziskal način delovanja iskalnikov in hranjenja informacij. Predvsem dolžino hranjenja, kako se uporablja piškotke, kateri režim velja za mednarodne ponudnike storitev, ki so locirani znotraj EU ali širše, koliko so uporabljani IP naslovi in tako naprej...
Celoten tekst je objavljen v dokumentu »Article 29 WP” (ki je bil
narejen za lokalne IP) in vsako mnenje lahko vpliva tudi na direktni
marketing, še posebej na interaktivni direktni marketing. To mnenje bo
vplivalo tudi na razvoj debat okoli internet trženja, vedenjskega
trženja (behavioural marketing), ciljnega oglaševanja in zaščite
zasebnosti internetnih uporabnikov.
Spisek najpomembnejših točk:
• Uporabniki iskalnika bodo imeli pravico dostopati do informacije o
tem, kateri podatki se vodijo o njem, popraviti te podatke, vključno s
profili in zgodovino iskanja,
• Zgodovina iskanja (dnevnik) uporabnika so osebni podatki, če ga
lahko identificiramo, (iz IP naslova in drugimi podatki lahko
identificiramo uporabnika, torej so to osebni podatki),
• Piškotki, ki vsebujejo unikatno številko, lahko določijo uporabnika, tako pridobljeni vedenjski podatki, so osebni podatki,
• EU Direktiva o varstvu podatkov se nanaša tudi na iskalnike,
četudi ima njihovo podjetje sedež izven EU. Direktiva pokriva osebne
podatke na področju EU, ali če se uporabljajo tehnologije v EU, ki
procesirajo podatke, na primer uporaba piškotkov ali sledilnih
programov, ki se zbirajo na računalnikih, ki so locirani v EU,
• Iskalniki padejo ven iz direktive zadrževanja podatkov (Data
Retention Directive), kot tudi direktive o e-zasebnosti (ePrivacy
Directive);
• Osebni podatki so lahko zbirani in obdelovani za namen, ki je bil
predhodno določen, osebni podatki, ki so bili pridobljeni za namen
zaščite pred zlorabami, se ne smejo uporabiti za več in bolj izbirno
ciljno oglaševanje;
• Hranjenje podatkov ne bi smelo biti daljše od šestih mesecev, dlje je nepotrebno in ne daje vrednejših rezultatov iskanja;
• Ko iskalnik uporabi osebne podatke za namene, ki so bili vnaprej
določeni, se morajo podatki zbrisati ali anonimizirati, čas hranjenja
podatkov pa mora biti čimkrajši;
• Povezovanje podatkov skozi storitve in platforme je dovoljeno, če
so bili uporabniki predhodno o tem ustrezno obveščeni in so v to
privolili;
• Plemenitenje podatkov s tretjimi podatki je dovoljeno samo, če je
bil uporabnik predhodno s tem ustrezno seznanjen z namenom ob trenutku
zbiranja.
Avtor: Boštjan Zrimšek
ZDM Združenje za direktni marketing Slovenije
| Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica
01 7090 777 | 01 7090 779 | info@zdms.org
