Predstavitev delovanja Tržnega inšpektorata Slovenije

Varstvo potrošnikov je eno izmed pomembnih področij, na katerih Tržni inšpektorat RS opravlja inšpekcijski nadzor. Naloga Tržnega inšpektorata RS je zagotoviti spoštovanje pravic potrošnikov tako z nadzorom nad poslovanjem podjetij in podjetnikov, kot tudi z reševanjem potrošniških sporov. O njihovem delovanju in nepoštenih poslovnih praksah na področju direktnega marketinga smo se pogovarjali z Katjo Kosec in Tino Miklavčič iz Tržnega inšpektorata RS.

1.    Kakšne pritožbe največkrat pridobivate s trga in kje lahko podjetja takoj pomagamo?
Tržni inšpektorat RS je eden večjih inšpekcijskih organov v Sloveniji in pristojen za nadzor več kot 100 zakonov in podzakonskih aktov, in sicer delo na črno, gostinstvo, trgovina, obrt, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, turizem, itd.

Z vidika področja direktnega marketinga se največ pritožb potrošnikov nanaša na neprestano pošiljanje različnih pisem na dom potrošnikov z obljubljanjem raznih nagrad, ugodnosti ali brezplačnih storitev pod pogojem sodelovanja pri določenem nakupu ali naročila določenega izdelka. Ali pa podjetja potrošnike kličejo na dom in marsikateri potrošnik izdelek naroči misleč, da bo s tem klicanje prenehalo ali misleč, da bo izdelek prejel v preizkus, ne pa, da je izdelek dejansko kupil.

Verjamemo, da je direktni marketing način poslovanja določenih podjetij, ko z neposrednim nagovarjanjem kupca prodajajo izdelke, vendar je nagovarjanje včasih preveč agresivno, informacije o izdelku niso točne ali so pomanjkljive, potrošnik pa šele po nakupu izdelka spozna, da tega ne bi kupil, če bi imel čas za premislek in bi prejel ali prebral vse informacije o izdelku in pogojih nakupa.

2. Katere zakone in področja trženja pokrivate v vaši inštituciji?
TIRS z vidika trženja izdelkov pokriva predvsem Zakon o varstvu potrošnikov, ki določa pravice potrošnikov in obveznosti podjetij, med drugim tudi pri pogodbah sklenjenih na daljavo in zunaj poslovnih prostorov (direktni marketing se običajno izvaja zunaj poslovnih prostorov ali z uporabo različnih sredstev za komunikacijo), ter Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, ki se nanaša na prepovedano uporabno nepoštenih poslovnih praks podjetij do potrošnikov pred, med in po nakupu izdelka. Med nepoštene poslovne prakse se štejejo tako zavajajoče poslovne prakse (ko podjetje zavaja glede narave izdelka, glede glavnih značilnosti izdelka, glede cene izdelka itd. ali ko podjetje potrošnika ne seznani ali mu prikriva določene pomembne informacije, ki so bistvene za sprejem odločitve o nakupu izdelka) kot tudi agresivne poslovne prakse, ko podjetje z uporabo sile ali z nedopustnim vplivanjem zmanjša svobodo ravnanja potrošnika glede nakupa izdelka (npr. da potrošnika vztrajno nadleguje po telefonu, da mu pod pretvezo vročitve ponudi sklenitev pogodbe o nakupu izdelka, da zahteva takojšnje plačilo za storitve, ki jih potrošnik ni naročil, itd).

3. O čem boste govorili na Posvetu ZDM na temo Inšpekcijske in potrošniške prakse v trženju?
Na posvetu se bomo osredotočili na predstavitev dela Tržnega inšpektorata RS, na vsebino ZVPNPP in ZVPot, na bistvene elemente in kršitve, ki se pojavljajo v zvezi z direktnim marketingom, bodisi s strani potrošnikov, bodisi s strani podjetij.

4. Katere bodo glavne smeri delovanja vaše inštitucije v prihodnje?
Poslanstvo Tržnega inšpektorata RS je izvajanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora in zagotavljanje preventivnega delovanja z namenom zagotoviti urejenost trga in zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in širše družbene skupnosti. S tem ciljem bo Tržni inšpektorat RS tudi v bodoče z nadzori ter preventivnimi akcijami skušal izvajati vse naštete zakone.

Več o delovanju Tržnega inšpektorata RS in nepoštenih poslovnih praksah bomo govorili na Posvetu Inšpekcijska in potrošniška praksa v trženju, ki bo 12. junija v Ljubljani.

Vabilo na ZDM zajtrk: spletni piškotki

PiškotkiPoleg jutranje kave bomo dan začeli s spletnimi piškotki. V naše druženje smo povabili Matjaža Dreva iz Urada informacijske pooblaščenke, ki nam bo v sproščeni debati predstavil direktivo o spletnih piškotkih.

Velik poudarek bo na praktičnosti oziroma uporabnosti kako v čim večji meri uporabljati piškotke, ne da bi pri tem kršili zakonodajo. Od lanskega leta se v zakonodaji sicer ni veliko spremenilo, zagotovo pa je veliko sprememb pri interpretaciji določb in izvajanju nadzora v praksi. Zato bo debata o spremembah in rešitvah koristna za vse.

Dobimo se v torek, 3. junija ob 9. uri v Ošteriji Pr’Noni (stavba Copia na Viču).

Zajtrk je brezplačen in traja največ dve uri. Prosimo, da potrdite vašo udeležbo do vključno ponedeljka, 2. junija, na e-mail info@zdms.org ali telefon 01/ 7090 777.

Veselimo se vaše družbe in vas lepo pozdravljamo!

(Ne)poštene poslovne prakse pri trženju potrošnikom

Zveza potrošnikov Slovenije je nevladna potrošniška organizacija, članica mednarodnih organizacij in predstavnica slovenskih potrošnikov v Evropskem posvetovalnem odboru  za potrošnike (ECCG) pri Evropski komisiji. Temeljna dejavnost ZPS je varstvo pravic potrošnikov, ki ga uresničuje z informiranjem, obveščanjem, svetovanjem in zastopanjem potrošnikov. Z njimi smo se pogovarjali predvsem o nepošteniih poslovnih praksah, ki se dogajajo pri trženju potrošnikom.

1. Kakšne pritožbe največkrat pridobivate s trga in kje lahko podjetja takoj pomagamo?
Na področju direktnega trženja  se večina pritožb in vprašanj potrošnikov nanaša na zavajajoče in nepoštene poslovne prakse pri sklepanju pogodb z ranljivejšimi skupinami potrošnikov (starejši, mladoletniki, bolniki)  in problemi pri uveljavljanju pravice do odstopa od pogodbe. Problem predstavlja tudi slaba kakovost proizvodov in nesorazmerno visoka cena.

2. Katere zakone in področja trženja pokrivate v vaši inštituciji?
Pri svojem delu ZPS uporablja vso zakonodajo, ki ureja pogodbena razmerja med potrošniki in ponudniki blaga in storitev.

3. O čem boste govorili na Posvetu ZDM na temo Inšpekcijske in potrošniške prakse v trženju?
Poudarek na posvetu bo na zavajajoči praksi pri trženju storitve, t.i. plačljivih SMS sporočil, ki se kljub več kot desetletnemu ozaveščanju potrošnikov na eni strani in opozarjanju operaterjev in ostalih inštitucij na drugi strani še naprej nadaljuje – vedno znova z novimi metodami …

4. Katere bodo glavne smeri delovanja vaše inštitucije v prihodnje?
Delovanje ZPS bo tudi v prihodnje usmerjeno v spremljanje stanja na trgu skozi reševanje problemov potrošnikov in opozarjanje na nezakonite prakse ponudnikov ter preverjanje učinkovitosti obstoječe zakonodaje pri uveljavljanju varstva potrošnikov.

Več o zavajajoči praksi pri trženju potrošnikom in kako se temu izogniti, boste izvedeli na Posvetu Inšpekcijska in potrošniška praksa v trženju, ki bo 12. junija potekal v Ljubljani. Več o dogodku si preberite tukaj.

(Ne)zakonita raba spletnih piškotkov: novosti in rešitve

Matjaz Drev

Matjaž Drev, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov

Minulo poletje je veliko prahu dvignil prenovljen Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je v 157. členu pred upravljavce spletnih strani postavil stroge zahteve evropske Direktive o zasebnosti v elektronskih komunikacijah (Direktiva 2002/58/ES) glede uporabe spletnih piškotkov. Gotovo vas zanima kako se je zakon uveljavil v praksi in kako se izvaja nadzor nad spletnimi stranmi. O tem smo se pogovarjali z gospodom Matjažem Drevom iz Urada informacijske pooblaščenke, ki nam je na kratko predstavil področja s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

1. Kakšne pritožbe največkrat pridobivate s trga in kje lahko podjetja takoj pomagamo?
Pritožbe, ki se dotikajo vprašanj (ne)zakonite obdelave osebnih podatkov v zasebnem sektorju, se večinoma nanašajo na presečno področje informacijsko komunikacijskih tehnologij in zasebnosti. Konkretno gre za vprašanja (ne)dopustnosti biometrije, (pametnega) videonadzora, GPS nadzora, nadzora elektronske pošte, varovanja digitaliziranih zbirk osebnih podatkov, v zadnjem času pa so “vroča” področja predvsem računalništvo v oblaku, spletni piškotki, pametni števci, podatkovno rudarjenje in nasploh uporaba t.i. velikih podatkov (ang. big data), ki odpira popolnoma nova vprašanja in razsežnosti.
Podjetja in druge institucije lahko največ za varovanje osebnih podatkov naredijo s tem, da upoštevajo zahteve zakonodaje, in da se v primeru dilem, npr. ob uvedbi novih tehnologij ali organizacijskih reform, obrnejo s konkretnimi vprašanji na nas, saj lahko na podlagi tako pridobljenih mnenj uvedejo ustrezne spremembe/popravke, še preden do kršitve dejansko pride.

2. Katere zakone in področja trženja pokrivate v vaši inštituciji?
Delo Informacijskega pooblaščenca je začrtano v Zakonu o Informacijskem pooblaščencu, področje varovanja osebnih podatkov v Zakonu o varstvu osebnih podatkov, področje dostopa do informacij javnega značaja pa v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pri svojem delu se Pooblaščenec v nekaterih točkah dotika tudi drugih zakonov, npr. v primeru regulacije spletnih piškotkov (157. člena) Zakona o elektronskih komunikacijah.

3. O čem boste govorili na Posvetu ZDM na temo Inšpekcijske in potrošniške prakse v trženju?
Poleg uvodnega dela, kjer bo na kratko orisana zakonodaja, ki ureja regulacijo piškotkov, bo večji del pozornosti namenjen predvsem praksi izvajanja nadzora nad uporabo piškotkov in spremembami, ki so se na tem področju pojavile. Med drugim bo odgovorjeno na vprašanja kot: kdaj zadošča mehanizem domnevne privolitve, kako morajo uporabniki izraziti strinjanje glede piškotkov, kdaj je dopustno uporabljati analitična orodja na podlagi domnevne privolitve, velja to tudi za priljubljeno orodje Google Analytics, idr.

4. Katere bodo glavne smeri delovanja vaše inštitucije v prihodnje?
Glavne smeri delovanja Pooblaščenca – vodenje inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov, podajanje strokovnih mnenj, obveščanje javnosti o pomembnih spremembah na področju varovanja osebnih podatkov, vodenje registra zbirk osebnih podatkov, idr. – bodo ostale bolj ali manj nespremenjene. Vsekakor pa se bodo spreminjali problemski sklopi oz. vroče teme. V prihodnje nas čakajo predvsem izzivi, ki jih prinašajo “veliki podatki” in “internet stvari”. Pri velikih podatkih bo izziv najti kompromis med iskanjem uporabne vrednosti, ki jo množica podatkov omogoča, in varovanjem zasebnosti. Internet stvari (domislica, da bi postopoma vsak predmet povezali v velikansko digitalno omrežje) pa nas bo nedvomno soočil z izzivi, ki si jih v tem trenutku komaj lahko predstavljamo, in ki jih posredno že daje slutiti uporaba pripomočkov za obogateno resničnost (npr. Googlova očala).

Več o (ne)zakoniti rabi spletnih piškotkov boste izvedeli na Posvetu Inšpekcijska in potrošniška praksa v trženju, ki bo 12. junija v Ljubljani. Posveta se lahko udeležite celo brezplačno* – preverite!

Inšpekcijska in potrošniška praksa v trženju

PosvetPozdravljeni,
na pobudo večine udeležencev prejšnjega posveta, ki je bil v oktobru 2013 z Uradom informacijske pooblaščenke pripravljamo posvet, ki bo nadgradnja prvotnega. Na tokratni posvet smo povabili predstavnike inšpekcijskega nadzora in potrošniške prakse pri nas. Z nami bodo naslednji sogovorniki:

  • Agencija za komunikacijska omrežja in storitve v RS (bivši APEK)
  • Tržni inšpektorat RS
  • Zveza potrošnikov Slovenije in
  • Urad informacijske pooblaščenke RS. 

Na posvetu vam bomo predstavili najnovejše spremembe in novosti pri elektronskih komunikacijah, praktične primere s področja varstva osebnih podatkov in varovanja potrošnikov, SMS zakonodajo ter praktične napotke pri organizaciji nagradnih iger, prodaji na daljavo, vsebinah promocijskih materialov, vodenju baz podatkov in pošiljanju elektronske pošte.
Vabljeni, da sooblikujete program z vašimi vprašanji, ki jih posredujete na info(at)zdms.org in se nam pridružite na posvetu 12. junija 2014 v dvorani Pošte Slovenija na Čopovi 11!

Lovro Peterlin
predsednik ZDM

P.S. Čimprej si rezervirajte svoje mesto: za posameznike je kotizacija le
99 EUR+ddv (3+1 gratis*) in za člane ZDM celo brezplačna* (mala podjetja 1, srednja 2 in velika podjetja do 5 oseb, ne velja za fizične osebe in humanitarne organizacije). Če še niste član ZDM, se včlanite čimprej in izkoristite članske ugodnosti.

 

 

 

 

 Oglejte si PROGRAM POSVETA

DODATNE INFORMACIJE

PRIJAVA

Aplikacija »Veš, kaj ješ« na spletu in pametnih napravah

ves kaj jesZveza potrošnikov Slovenije je razvila mobilno aplikacijo »Veš kaj ješ«, kjer želijo potrošnike izobraziti o bolj zdravih prehranjevalnih navadah. Mobilna aplikacija potrošnikom ponuja možnost, da na hiter in na preprost način preverijo prehranski profil izbranega živila že v trgovini. Aplikacija takoj pokaže ali določeno živilo vsebuje malo, srednje ali veliko vsebnost maščob, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja, soli in prehranskih vlaknin. Aplikacija je enostavna za uporabo in je tako primerna tudi za tiste, ki niso najbolj vešči dela s sodobno tehnologijo.

“Trženje živil nedvomno tudi vpliva na prehranjevalne navade, tako otrok in mladostnikov kot tudi odraslih, zato je toliko bolj pomembno, da znamo izbirati preudarno, da znamo brati in razumeti hranilne  tabele…,” je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Več o aplikaciji si oglejte na njihovi spletni strani.

Poročilo o reševanju sporov s področja elektronskih komunikacij in poštnih storitev

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve v RS je objavila poročilo o reševanju sporov s področja elektronskih komunikacij in poštnih storitev za prvo četrtletje 2014. Iz poročila je med drugim razvidno:

  • agencija je v četrtem četrtletju prejela 187 predlogov za rešitev spora,
  • prevladovali so spori, ki so bili povezani s storitvami mobilne telefonije, sledili so jim spori v zvezi s širokopasovnimi storitvami in spori, ki se nanašajo na televizijske storitve,
  • povprečni čas reševanja posameznega spora je znašal 90 dni.

Porocilo-o-sporih-za-spletno-stran-prvo-cetrtletje-2014

Vir: www.akos-rs.si

Sodišče EU je v torek razveljavilo evropsko direktivo o hrambi podatkov

Sodišče EU je v torek razveljavilo evropsko direktivo o hrambi podatkov, ki telekomunikacijskim podjetjem nalaga shranjevanje osebnih podatkov za potrebe organov pregona. Sodišče je razsodilo, da direktiva, ki je bila sprejeta leta 2006 v sklopu protiterorističnih ukrepov po terorističnih napadih v Londonu in Madridu, krši temeljne pravice državljanov. Morala bi biti zastavljena ožje in omejena le na najnujnejše posege v temeljne pravice. Sodišče prav tako opozarja na odsotnost določila, da se morajo podatki hraniti na ozemlju EU, in posledično pomanjkljiv nadzor nad morebitnimi zlorabami. Več.

ZAKON O ZDRAVILIH – Izdaja zdravil preko medmrežja (126. člen)

Zdravila, ki se ne izdajajo na podlagi zdravniškega ali veterinarskega recepta, se smejo z dovoljenjem ministra, izdajati prek medmrežja.
Izdaja zdravila prek medmrežja je prodaja zdravila na drobno, vključno z ustrezno in strokovno neodvisno podporo s svetovanjem o uporabi zdravila in transportom ter vročitvijo zdravila, ki zagotavljata kakovost in varnost uporabe zdravila.

Izdaja zdravil prek medmrežja se opravlja v lekarnah in specializiranih prodajalnah za zdravila. V specializiranih prodajalnah se izdajajo prek medmrežja le zdravila, ki se lahko prodajajo v specializiranih prodajalnah za zdravila.

Lekarna ali specializirana prodajalna za zdravila mora za opravljanje izdajanja zdravil prek medmrežja izpolnjevati naslednje pogoje:
–    Ima urejeno medmrežno prodajo v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in varstvo potrošnikov glede prodaje prek medmrežja,
–    Zagotavlja varnost pri ustvarjanju, pošiljanju, prejemanju, shranjevanju ali drugi obdelavi podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov,
–    Zagotavlja sistem kakovosti, ki smiselno upošteva načela in smernice dobre distribucijske prakse za zdravila glede sledljivosti, transporta in dostave zdravil na mesto vročanja,
–    Zagotavlja strokovno svetovanje o posameznem zdravilu.
–    Lekarna ali specializirana prodajalna za zdravila na svoji spletni strani uporablja skupni logotip, ki ga določi Evropska komisija na podlagi Direktive 2011/62/EU, in vključuje varno povezavo na seznam ponudnikov izdaje zdravil prek medmrežja pri ministrstvu, pristojnem za zdravje. Skupni logotip se navede na vsaki strani spletnega mesta lekarne ali specializirane prodajalne za zdravila.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, vzpostavi spletno mesto, ki vsebuje informacije o:
–    Nacionalni zakonodaji, ki ureja izdajo zdravil prek medmrežja,
–    Skupnem logotipu iz prejšnjega odstavka,
–    Seznamu ponudnikov izdaje zdravil prek medmrežja in njihovih spletnih naslovih,
–    Tveganjih, povezanih z zdravili, ki se javnosti nezakonito prodajajo prek medmrežja,
–    Povezavi na spletno stran EMA, ki vsebuje informacijo o veljavni zakonodaji Evropske unije o ponarejenih zdravilih in povezavo do spletnih strani pristojnih organov držav članic glede informacij iz prve, druge, tretje in četrte alineje tega odstavka.

Spletno mesto ponudnika izdaje zdravil prek medmrežja vsebuje naslednje podatke:
–    Ime in sedež lekarne z navedbo organizacijske enote, v kateri se izdaja zdravila prek medmrežja ali specializirane prodajalne za zdravila, ki opravlja izdajo zdravila prek medmrežja,
–    Odgovorno osebo za izdajo zdravil prek medmrežja,
–    Kontaktne podatke ministrstva, pristojnega za zdravje,
–    Povezavo na spletno mesto ministrstva, pristojnega za zdravje, iz sedemnajstega odstavka tega člena.

Več informacij v priloženi izdaji T-informacij Trgovinske zbornice Slovenije.

Občni zbor ZDM – 31. 3. 2014

Vabljeni na občni zbor ZDM, ki bo v ponedeljek, 31. 3. 2014 ob 15. uri v prostorih Studia Moderne na Litostrojski 52 v Ljubljani.
Točke občnega zbora so:

  • pregled finančnega stanja in poslovnega poročila ZDM za leto 2013
  • Načrti za leto 2014
  • Predlog spremembe članarine

Prosimo vas, da potrdite vaše udeležbo preko emaila info@zdms.org ali preko telefona 041 797 307.