Predstavitev delovanja Tržnega inšpektorata Slovenije

Varstvo potrošnikov je eno izmed pomembnih področij, na katerih Tržni inšpektorat RS opravlja inšpekcijski nadzor. Naloga Tržnega inšpektorata RS je zagotoviti spoštovanje pravic potrošnikov tako z nadzorom nad poslovanjem podjetij in podjetnikov, kot tudi z reševanjem potrošniških sporov. O njihovem delovanju in nepoštenih poslovnih praksah na področju direktnega marketinga smo se pogovarjali z Katjo Kosec in Tino Miklavčič iz Tržnega inšpektorata RS.

1.    Kakšne pritožbe največkrat pridobivate s trga in kje lahko podjetja takoj pomagamo?
Tržni inšpektorat RS je eden večjih inšpekcijskih organov v Sloveniji in pristojen za nadzor več kot 100 zakonov in podzakonskih aktov, in sicer delo na črno, gostinstvo, trgovina, obrt, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, turizem, itd.

Z vidika področja direktnega marketinga se največ pritožb potrošnikov nanaša na neprestano pošiljanje različnih pisem na dom potrošnikov z obljubljanjem raznih nagrad, ugodnosti ali brezplačnih storitev pod pogojem sodelovanja pri določenem nakupu ali naročila določenega izdelka. Ali pa podjetja potrošnike kličejo na dom in marsikateri potrošnik izdelek naroči misleč, da bo s tem klicanje prenehalo ali misleč, da bo izdelek prejel v preizkus, ne pa, da je izdelek dejansko kupil.

Verjamemo, da je direktni marketing način poslovanja določenih podjetij, ko z neposrednim nagovarjanjem kupca prodajajo izdelke, vendar je nagovarjanje včasih preveč agresivno, informacije o izdelku niso točne ali so pomanjkljive, potrošnik pa šele po nakupu izdelka spozna, da tega ne bi kupil, če bi imel čas za premislek in bi prejel ali prebral vse informacije o izdelku in pogojih nakupa.

2. Katere zakone in področja trženja pokrivate v vaši inštituciji?
TIRS z vidika trženja izdelkov pokriva predvsem Zakon o varstvu potrošnikov, ki določa pravice potrošnikov in obveznosti podjetij, med drugim tudi pri pogodbah sklenjenih na daljavo in zunaj poslovnih prostorov (direktni marketing se običajno izvaja zunaj poslovnih prostorov ali z uporabo različnih sredstev za komunikacijo), ter Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, ki se nanaša na prepovedano uporabno nepoštenih poslovnih praks podjetij do potrošnikov pred, med in po nakupu izdelka. Med nepoštene poslovne prakse se štejejo tako zavajajoče poslovne prakse (ko podjetje zavaja glede narave izdelka, glede glavnih značilnosti izdelka, glede cene izdelka itd. ali ko podjetje potrošnika ne seznani ali mu prikriva določene pomembne informacije, ki so bistvene za sprejem odločitve o nakupu izdelka) kot tudi agresivne poslovne prakse, ko podjetje z uporabo sile ali z nedopustnim vplivanjem zmanjša svobodo ravnanja potrošnika glede nakupa izdelka (npr. da potrošnika vztrajno nadleguje po telefonu, da mu pod pretvezo vročitve ponudi sklenitev pogodbe o nakupu izdelka, da zahteva takojšnje plačilo za storitve, ki jih potrošnik ni naročil, itd).

3. O čem boste govorili na Posvetu ZDM na temo Inšpekcijske in potrošniške prakse v trženju?
Na posvetu se bomo osredotočili na predstavitev dela Tržnega inšpektorata RS, na vsebino ZVPNPP in ZVPot, na bistvene elemente in kršitve, ki se pojavljajo v zvezi z direktnim marketingom, bodisi s strani potrošnikov, bodisi s strani podjetij.

4. Katere bodo glavne smeri delovanja vaše inštitucije v prihodnje?
Poslanstvo Tržnega inšpektorata RS je izvajanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora in zagotavljanje preventivnega delovanja z namenom zagotoviti urejenost trga in zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in širše družbene skupnosti. S tem ciljem bo Tržni inšpektorat RS tudi v bodoče z nadzori ter preventivnimi akcijami skušal izvajati vse naštete zakone.

Več o delovanju Tržnega inšpektorata RS in nepoštenih poslovnih praksah bomo govorili na Posvetu Inšpekcijska in potrošniška praksa v trženju, ki bo 12. junija v Ljubljani.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>